Kratkovidnost

Oko je predolgo, žarki se lomijo pred mrežnico.Nasprotno kot pri daljnovidnem očesu, se vzporedno vpadajoči žarki pri kratkovidnem ali miopičnem očesu zbirajo že pred mrežnico, mrežnica pa dobi žarke, ki so se že križali, zato je slika nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Daljišče leži torej pred očesom. 

Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri človek na daljavo nejasno vidi, dobro pa le predmete iz bližine. Vzrok kratkovidnosti je prirojeno v smeri osi predolgo zrklo. Kratkovidni morajo nositi naočnike z lečo, ki razpršuje vstopajoče žarke (bikonkavna leča), da nastane potem slika na mrežnici. Opisane očesne napake so sicer prirojene, povečajo pa se lahko v šolski dobi, verjetno ob slabi razsvetljavi, z gledanjem iz prevelike bližine pri branju, pisanju ali šivanju...

Kratkovidnega lahko spoznamo takrat, ko gleda v daljavo s priprtimi vekami. Pomaga si s tem, da z vekami pripre zenici in tako zmanjša razpršilne kroge. To mu preide v navado in gleda s priprtimi očmi. Od tod tudi ime miopia. 

Kratkovidni občutijo v steklovini tako imenovane fiziološke mušice (mauches volantes), katere se jim na ozadju nejasnih slik še bolj odražajo kot daljnovidnim in normalnovidnim. 

Če mladega kratkovidneža preiskusimo s poskusnimi stekli in mu damo npr. steklo -4.00 dioptrije, bo videl in lahko prebral vrsto Snelove tablice, ki jo od njega zahtevamo. Če mu sedaj zamenjamo steklo z -4.50 ali -5.00 dioptrije, vidi z njim prav tako dobro. Zakaj? 

Presežek -0.50 ali -1.00 dioptrije lahko nevtralizira z akomodacijo. Zato tu velja pravilo, da nam pri korekciji pove stopnjo kratkovidnosti najšibkejše steklo, s katerim dosežemo najboljši in pravilen vid. To imenujemo korigiranje glede na akomodacijo. 

Daljišče očesa določimo tako, da oddaljujemo od oči droben tisk. Kraj, kjer postane tisk nejasen, nam pove lego daljišča D. Razdaljo od D do očesa izmerimo; ta znaša npr. 25 cm. Daljišče leži torej 25 cm pred očesom. Sedaj lahko v dioptrijah izrazimo kratkovidnost = 100 / 25 = 4,00 dioptrije. Ta način je možen le pri višji stopnji kratkovidnosti, zato ga ne uporabljamo, ker ni praktičen. 

Spregovoril bi še o dobrem in slabem vplivu očal. Mnenja niso povsem enotna. Vsekakor se pa ostrina vida s stalnim nošenjem očal bolj ohrani in kratkovidnost ne raste tako deletarno. Važno je tudi, da kratkovidni, katerega daljišče ne leži preblizu očesa, nosi očala samo za gledanje v daljavo, za bližinska dela, pa naj jih ne uporablja. Večina se tega pravila ne drži in to zaradi nepoučenosti. Če z očali, ki so predpisane samo za daleč, gleda na blizu, s tem zelo slabo vpliva na oči. In tu tiči eden izmed vzrokov, zakaj kratkovidnost stalno narašča. Z zmanjšano dozo naprezanja oči, s počivanjem očesa pri pogledu v daljavo itd., lahko dosti pripomoremo, da se vid občutno popravi. Pravilno je tudi, da pazimo na svoje oči s tem, da skrbimo za dober tisk, za pravilno razsvetljavo, za pravilno držo telesa pri bližinskem delu idr. 

Če pa nas vid le preveč utruja, ter nas pri tem boli glava, je nujno, da se čimprej izmeri dioptrija, ter predpiše ustrezna očala. Zato je dolžnost očesnega optika, da mora dandanes s svojim sodobnim strokovnim znanjem stranko pravilno poučiti, ji dati nasvet, kako si obvaruje ali celo izboljša vid. 

V odgovarjajoči starosti (po 40 letu), ki je pri kratkovidnem pogostokrat poznejša kot pri normalnovidnem, postanejo kratkovidnemu potrebna očala tudi za bližino, kajti samoumevno je, da postaja kratkoviden tudi staroviden. 

Preverite ostrino svojega vida

Preverite ostrino svojega vida, ter berite zadnjo vrsto iz razdalje, ki je napisana v tabeli.

OBVESTILO

PE CELJE

PON-PET. 7:30-18.00
SOBOTA   8:00-12.00
Dosegljivi na tel:
051 366 522

PE ŠENTJUR

PON-PET. 8.00-18.00
SOBOTA   8:00-12.00
Dosegljivi na tel:
051 366 533 

 

Kje smo?

Optika Gleščič, Boris Gleščič s.p.

Poslovalnica Celje

Gregorčičeva 4, Celje 
Tel.: 03 492-34-10
 

Poslovalnica Šentjur 

Cesta Leona Dobrotinška 3, Šentjur
Tel.: 03 749 22 90